Ultima modifica: 13 oktobra 2018

RAZISKAVA EDUSCOPIO

Raziskava Eduscopio

 

V tem okviru smo bili že v novembru 2016 priča objavi izsledkov raziskave Eduscopio Fundacije Giovanni Agnelli (članek v tržaškem dnevniku Il Piccolo z dne 16.11.2016: Scuole superiori, la classifica degli istituti migliori per la preparazione universitariahttp://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2016/11/16/news/licei-1.14423176?ref=fbfpi).

Omenjena raziskava prikazuje licej F. Prešerna kot nekakšni »tretjerazredni« licej. Dejstvo pa je, da raziskava Eduscopio upošteva samo podatke, ki jih prejema iz italijanskih univerz, kar pomeni, da ne upošteva podatkov o maturantih, ki nadaljujejo svojo študijsko pot izven Italije.

Preko 30 % maturantov liceja F. Prešerna pa se vsako leto odloča za študij v Sloveniji, viša se tudi odstotek dijakov, ki nadaljuje svojo študijsko in nato tudi poklicno pot v drugih krajih v Evropi oz. drugje po svetu. Teh podatkov seveda raziskava Eduscopio ne jemlje v poštev.

Poleg tega pa omenjena raziskava uporablja tudi zelo sporne metode ugotavljanja »uspešnosti« v okviru univerzitetnega študija. (Redni profesor poslovne statistike Giorgio Tassinaro z Univerze v Bologni že nekaj let sledi zadevi in njegove ugotovitve so v priponki iz spletne revije ROARS.)

Il feticismo delle classifiche-La Fondazione Agnelli colpisce ancora

Izsledke raziskave Eduscopio je direktor Fundacije Giovanni Agnelli, Andrea Gavosto, predstavil dne 15.2.2017, v Narodnem domu v Trstu v sodelovanju z Univerzo v Trstu. Predstavitve se je udeležila tudi ravnateljica Loredana Guštin skupno z ravnateljico liceja Trubar-Gregorčič v Gorici, Elisabetto Kovic, ki je prav tako kritična do raziskave Eduscopio. Več kot dveurna predstavitev raziskave se je dokaj klavrno zaključila, ker so ob koncu posegli ogorčeni predstavniki različnih šol v Furlaniji Julijski krajini (slovenski liceji, licej »Collegio Uccellis« in drugi), ki so ostro ožigosali delovanje Fundacije v tem okviru. V raziskavo iz istih razlogov niso vključene šole iz Gornjega Poadižja.

Programma incontro TS

Z vsem povedanim v zvezi je ravnateljica poslala dopis na Fundacijo Agnelli, da ne bi spet bili priča objavljanju izkrivljenih podatkov o liceju F. Prešerna par mesecev pred zapadlostjo roka za vpise v prve razrede.

Viste le particolarità specifiche dei nostri percorsi liceali in lingua slovena e italiana nonché l’alta percentuale dei diplomati dei nostri licei (scientifico, scientifico per le scienze applicate, linguistico e classico) che non prosegue gli studi in Italia ma in varie università in Slovenia ed in altri paesi europei e di conseguenza si avvantaggia di sbocchi professionali in altri paesi europei (dati che non vengono contemplati dalla vostra ricerca), il Liceo Statale con lingua d’insegnamento slovena »France Prešeren« di Trieste chiede formalmente di essere escluso dal progetto eduscopio.it al pari delle scuole della Provincia di Bolzano e del Liceo con lingua d’insegnamento slovena “Trubar-Gregorčič” di Gorizia.”

Prejeli smo odgovor s strani direktorja raziskave Eduscopio Andrea Gavosto, ki sporoča, da bodo licej F. Prešerna kot ostale manjšinske šole izključili iz raziskave. Zaenkrat pa, zgleda, se to ni še zgodilo.

 

Samovrednotenje RAV (Rapporto di autovalutazione)

 

Iz statističnih preglednic, ki jih Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje objavlja v samovrednotenju RAV liceja F. Prešerna, je razvidno, da čakalna doba za zaposlovanje za bivše dijakinje in dijake liceja F. Prešerna ni dolga.

Bivši dijaki dosegajo na univerzi tako v Italiji, v Sloveniji kot tudi drugje v glavnem zelo dobre rezultate. Dvojezičnost je očitno zelo pomemben faktor bodisi za izbiro študija tudi v Sloveniji in tujini bodisi pri pridobivanju zaposlitve v Italiji, Sloveniji in tujini.

Žal ne razpolagamo z nobeno uradno obliko digitalnega nadzora oz. dokumentiranja na tem področju. Univerze nam praviloma ne pošiljajo nobenih povratnih informacij.

Vsekakor, podatki, ki jih Ministrstvo samodejno objavlja v samovrednotenju RAV za licej F. Prešerna, ne odražajo realne slike o dodiplomskem študiju in zaposlovanju, ker se, kot že rečeno, veliko naših dijakov vpisuje na univerze v Sloveniji in drugih krajih po Evropi in po svetu ter se tam tudi zaposluje. Ker se število dijakov, ki se tako odločajo, stalno povečuje, bi bilo nujno potrebno, da ministrstvo pridobi podatke, ki presegajo nacionalne meje.

Licej F. Prešerna obiskujejo dijaki, ki so nižjo srednjo šolo zaključili s povprečno ali visoko srednjo oceno, odločajo se za zelo različne fakultete ter so pri univerzitetnem študiju in na nadaljnji poklicni poti praviloma zelo uspešni.

 

 

 

Print Friendly, PDF & Email



s slovenskim učnim jezikom